Boštjan Kavčič že od leta 2002 ustvarja zaokrožen kiparski opus z naslovom ORGanizmi, ki trenutno šteje 119 kosov. Opus nastaja kot odzraz njegovega specifičnega pogleda na svet, ki vidi univezum kot celoto, kjer je vse v dinamičnem ravnovesju in kjer vse entitete (lahko) sobivajo tako, da to ravnovesje ohranja.

Osnovni material, iz katerega so narejeni ORGanizmi, je kamen, ki ga včasih spremlja tudi les ali kovina. Umetnik je kamen izbral zato, ker vsebuje vso zgodovino življenja na zemlji in to življenje skuša skozi proces ustvarjanja osvoboditi. Postopek nastajanja posameznega ORGanizma v osnovi razume kot 'odstiranje stoletij' in kamen obdeluje tako dolgo, 'dokler organizem ne zadiha'. Gre torej za osvobajanje energije, primarne življenjske sile, ki je ostala ujeta v njem. To dokazuje tudi pogled na ORGanizme kot celoto, ki pokaže, da v osnovi izhajajo le iz treh oblik, kroga, trikotnika in redkeje kvadrata, ki se razpnejo v volumen po principu krivulje, najraje spirale, včasih pa tudi sinusiode, parabole, cvetnega venca ali detelje. Volumen se vselej izoblikuje na tak način, da je naglašena os, bodisi tako, da se krivulja suka okrog lastne osi, bodisi z odprtino v središču volumna bodisi os nakazuje nek zunanji element. S principom krivulje in naglašeno osjo umetnik dinamizira volumen skulpture, občutje gibanja pa še dodatno poudarja z dodelavo v obliki zarez, ki potekajo iz skupnega izhodišča, navadno v osi skulpture, proti njenim robovom, navzven in navzdol. Skulptura je končana, ko umetnik začuti, da je skoznjo stekel energijski tok.

Vendar pa s tem proces ustvarjanja ORGanizma še ni zaključen, saj umetnika čaka še vmestitev skulpture v prostor. Kot sam pravi, gre pri tem procesu v osnovi za to, da skulpturo vmesti v prostor tako, kot da je že od nekdaj tam, da deluje kot 'ORGan v telesu'. Pri tem upošteva tako elemente (galerijskega) prostora kot značilnosti lokalnega okolja, ki jih s skulpturo poveže v celoto po načelih naravnega sobivanja. Šele z vmestitvijo v prostor skulptura zaživi kot ORGanizem, ki povezuje in vzpostavlja ravnovesja, to pa obiskovalec začuti kot mir, skladnost in harmonijo, ki prevevajo prostor, kjer domuje.

Po več kot dveh desetletjih ustvarjanja je umetnik vzpostavil zaokrožen sistem ORGanizmov znotraj celotnega slovenskega prostora in širše. Na razstavi predstavlja celoten sistem s treh vidikov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Vsak od njih je v galeriji predstavljen v svojem prostoru - kot instalacija, ki vključuje abstraktno shemo v obliki risbe in skulpturo, ki to shemo simbolno ponazarja. V prvem prostoru umetnik predstavlja konceptualno zasnovo sistema (Misli), v drugem proces vzpostavitve sistema preko povezav (Besede) in v tretjem delovanje sistema v okolju, kjer se nahaja (Dejanja). Skulpturi, ki simbolično predstavljata Dejanja, sta nastali posebej za prostor, ki je geografsko gledano vmeščen med dve reki, Pivko na eni strani in Reko na drugi, in kjer bosta ob koncu razstave kot del umetnikovega sistema tudi ostali.

---

Boštjan Kavčič (1973) je leta 1997 diplomiral iz bančništva in financ na EPF v Mariboru. Naslednje leto je vpisal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2003 diplomiral in štiri leta kasneje zaključil še podiplomski študij videa in novih medijev. Svoje delo je predstavil v več pomembnih galerijah v Sloveniji in tudi v tujini, zanj je prejel nekaj nagrad in priznanj. Je avtor več javnih skulptur v različnih mestih v Sloveniji in tujini. Živi in ustvarja v Rodinah v Beli krajini.
bostjankavcic.com