Beti Bricelj je slikarka srednje generacije, ki je v preteklem desetletju dosegla mednarodno prepoznavnost, v slovenskem umetnostnem prostoru pa se uveljavlja šele v zadnjih letih. Ustvarja na področju geometrične abstrakcije, kjer umetniška dela temeljijo na matematični osnovi, nimajo reprezentativne vsebine in obstajajo kot neodvisni vizualni objekti. Izhodišče za njena dela je že vseskozi mrežna struktura, iz katere z ritmiziranjem oblik, barv in svetlobe gradi različne abstraktne kompozicije. Ta pristop ji omogoča, da svoje raziskovanje znotraj področja geometrične abstrakcije zapelje v različne smeri, kjer pridejo do izraza posamezni aspekti te specifične slikarske zvrsti.

V prvem obdobju delovanja se je umetnica posvečala predvsem raziskovanju možnosti, ki jih ponuja manipulacija mrežne strukture in modeliranje barve. Pri gradnji podob se je osredotočala na detajle mrežnih prepletov in toniranje harmoničnih barv, ki jih je povezovala v različne – linearne, diagonalne ali centralne – kompozicijske zasnove. V skladu s tem so za njeno prvo obdobje značilne vizualno bogate, formalno in barvno nasičene kompozicije, ki jih še dodatno razgibavajo optični učinki migotanja, gibanja ali valovanja. Okrog leta 2015 se njena raziskovanja postopoma obrnejo v nasprotno smer. Namesto razdrobljenega mrežnega prepleta stopi v ospredje izbrani detajl, namesto toniranja kontrast čistih barv, namesto dinamičnih zasnov stroga kompozicija, ki temelji na kvadratu ali pravokotniku in namesto kinetičnih učinkov ustvarja iluzijo prostora. V skladu z novim pristopom nastajajo slike majhnih formatov, z barvnimi in oblikovnimi elementi povezane v velike sisteme, ki jih umetnica v galerijskem prostoru poljubno sestavlja in razstavlja. Z nešteto možnimi kombinacijami ustvarja vsakokrat novo – neskončno – kompozicijo, iz katere se (lahko) porodi tudi vsakič drugačna prostorska iluzija. Ta dinamični proces pogosto zamrzne na slikah večjih formatov, kjer znotraj zamejenega slikovnega polja nastane iluzija hkratnega približevanja in oddaljevanja posameznih barvnih ploskev. Percepcijo prostora pa stopnjuje do popolnosti v seriji FlatCube, kjer v vsakem delu posebej ustvari iluzijo 3D objekta na 2D površini.

Na tokratni razstavi umetnica predstavlja izbrana dela iz zadnjega obdobja, ki jih dopolnjuje z novo kompozicijo iz krogov, ki je v njenem opusu izjemno redka oblika. V prvem galerijskem prostoru predstavi dela v črno-beli kombinaciji, kjer zgolj z risbo gradi čiste, stroge, a tudi lirične kompozicije. V drugem prostoru igro črt in likov razgiba z barvo; kompozicijo iz 48 malih modrih kvadratov dopolnjujejo večje slike v pretežno rumeni in rdeči barvi, kjer se umetnica na različne načine poigrava s percepcijo prostora znotraj geometrično zasnovane celote. V tretji sobi v igro dinamičnega stopnjevanja vstopi 48 modrih krogov, razporejenih v navidez naključno kompozicijo, kjer strogost geometrične zasnove popusti in se razrahlja. V okviru celotne razstave ta poteza deluje kot vdor kaosa, svobode, igrivosti v neko trdno in zaprto strukturo, simbolični red – kar je nenazadnje začetek vsakega umetniškega delovanja.

---

Beti Bricelj (1974) je leta 2000 diplomirala na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Med študijem je na povabilo avstralske vlade raziskovala aboridžinsko kulturo pod okriljem vladne ustanove Department of Aboriginal Affairs, Adelaide (1998/99). Leta 2007 je zasnovala poslikavo Pot sonca na stavbi Epicenter B2 v Postojni. Svoja dela je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Med samostojnimi v zadnjem času izstopajo Squarerism, Galerie r8m, Köln (2023), Abweichen von der Norm, ZS Galerie, Dunaj (2023) in Geodialogi, Mestna Galerija Nova Gorica (2024), med skupinskimi pa 195th RSA Annual Exhibition, Royal Scottish Academy, Edinburgh (2021), Geometry Now, Vasarely Museum, Budimpešta (2024) in Razširjeni vid, Cukrarna, Ljubljana (2024). Za svoje umetniško delovanje je prejela več nagrad in priznanj. Živi in dela v Postojni.
instagr.am/beti.bricelj