Poslikana Pivka je večletni projekt (2022– ) galerije Hiša kulture v Pivki, ki raziskuje stensko slikarstvo, njegov izraz, domet in pomen v javnem prostoru na primeru majhnega mesta, kot je Pivka.

Kot je znano, je osrednji pomen stenskega slikarstva v tem, da umetnost prinaša v javno sfero. Na ta način umetniško delo pridobi najširše občinstvo, tudi tisto, ki nikoli ne vstopi v galerijo, hkrati pa (lahko) postane učinkovit medij družbene komunikacije. Glede na to, da Pivka pred tem projektom ni imela nobene javne poslikave, se zdi še posebej primerna za raziskavo, kakšne učinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, odnose med njimi in družbeno ozračje nasploh. Zato Hiša kulture pojmuje projekt kot nekakšen laboratorij za raziskovanje odnosov med umetnostjo in družbo, ob tem pa se nadeja, da bo pomembno prispeval k razvoju vizualne podobe mesta in promociji vizualne umetnosti sploh.

V preteklih letih so poslikave v okviru projekta ustvarili Leon Zuodar (Artist at Work, 2022), Petra Preželj (Povej zgodbo, 2023), Marko Šajn (ODHODI / PRIHODI, 2024) in Iva Tratnik (7 palčkov 7 samurajev, 2024).

Letos je slikar Miha Majes izvedel poslikavo z naslovom Hortus conclusus, ki povezuje mit o Martinu Krpanu in umetnostno-zgodovinski motiv zaprtega vrta, povzet po tapiseriji The Unicorn in Captivity (1495-1505). Ta prikazuje samoroga, privezanega z zlato verigo k drevesu v majhnem, ograjenem vrtu sredi cvetne krajine. Čeprav je samorog navidez ujet, vrt ostaja živ, bujen in cvetoč, zato prizor ne govori o porazu, temveč o paradoksu svobode, ki se razkriva znotraj omejitve. Na poslikavi v vrt vstopi lik Martina Krpana in zajaha samoroga – ne le kot ljudski junak fizične moči, ampak tudi kot figura, ki poseže v mitološki red in ga preuredi od znotraj. Zaprti vrt v tem kontekstu deluje kot prostor koncentrirane simbolne napetosti, ki se vzpostavlja sredi izpraznjene, puste (duhovne) krajine, kar še dodatno poudarja fizična vmeščenost poslikave v realen prostor, obdan z betonom, kamenjem in brez izrazite identitete, reduciran na funkcionalnost in prehodnost. Poslikava kot celota torej ne predstavlja le reinterpretacije tradicionalnega zgodovinsko-mitološkega motiva, temveč tudi lokacijsko-specifično reakcijo na okoliško praznino, saj vanjo vnaša dimenzijo živosti, imaginacije in pomenske odprtosti.

Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.