Nevena Aleksovski in Maja Babič Košir sta vizualni umetnici z lastno umetniško prakso, ki občasno nastopita tudi v tandemu. V tej obliki se njuno delovanje osredotoča na različna družbena vprašanja, h katerim pristopata na inovativne načine, z mešanjem različnih medijev, kot so grafika, slikarstvo in kiparstvo ter arhivski in najdeni materiali.

Na tokratni razstavi z naslovom Olimpijada predstavljata projekt, ki sta ga začeli razvijati na skupni umetniški rezidenci v Olomoucu na Češkem. Tam sta med raziskovanjem mesta naleteli na katalog olimpijskih iger iz leta 1980, ki so potekale v Moskvi. Naslovnica kataloga, ki prikazuje deklico z medvedom, uradno maskoto iger, je odprla vrsto asociacij in postala glavno izhodišče za razstavo.

Obe umetnici se v svojih praksah ukvarjata z arhivi, zgodovino in načini, kako se pretekli dogodki, podobe in narativi ohranjajo, prenašajo in ponovno berejo. Zanimajo ju različne plasti preteklosti – tako osebne kot kolektivne – ter trenutki, ko se skozi arhivski material razkrijejo širši družbeni, politični in ideološki konteksti. V tem oziru najdeni katalog zanju ne predstavlja le dokumenta nekega preteklega dogodka, temveč predvsem predmet, skozi katerega se odpirajo vprašanja reprezentacije, ideologije, kolektivnega spomina in načina, kako se velike zgodbe vpisujejo v posamezne entitete. Fotografija deklice z medvedom tako postane presečišče, v katerem so na eni strani reprezentirani veliki javni sistemi – država, ideologija, kapital, trg, institucije, mediji in spektakli, na drugi pa intimna podoba posameznice_ka, ki je v ta sistem ujet_a. Dinamično razmerje med velikim sistemom in posameznikom, tu prikazano v športu, se prenaša tudi v druge segmente družbe, kar je eden od ključnih poudarkov razstave. Tekmovalna logika športa, ki v svetovnem merilu kulminira v olimpijadi, postane logika dela, produktivnosti, videza, kariere in vsakdanjega življenja, predvsem pa način, kako vrednotimo sami sebe. V družbi, ki spodbuja k nenehni produktivnosti, primerjanju, dosežkom in preseganju, posameznik tako postane nekakšen projekt brez konca: vedno je mogoče narediti več, vedno je mogoče biti boljši in zato nikoli ni dovolj.

Projekt Olimpijada v tekmovalno logiko sodobne družbe vnaša obrat, saj dokazuje, da je mogoče ustvarjati tudi na način, ki ji nasprotuje. Zastavljen je kot produkt dveh umetnic, ki vanj vstopata vsaka s svojo umetniško prakso, vendar jima ne gre za to, da bi svoji praksi povezali v enoten vizualni jezik, pač pa za proces srečevanja, pogajanja in povezovanja različnih materialov, načinov razmišljanja in umetniških postopkov. Namesto tekmovanja iščeta dialog, namesto zmagovalca skupni prostor, namesto končnega rezultata proces. Ta način delovanja se je vzpostavil tudi fizično, saj je projekt nastal v neposrednem odnosu z razstavnim prostorom, kjer sta umetnici v tednu pred otvoritvijo skupaj živeli in oblikovali postavitev. Kar je nastalo, ne predstavlja združitve dveh praks v eno zmagovalno celoto, pač pa skupni prostor, kjer se njuni razliki srečata in ostaneta vidni, v tej napetosti med njima pa se vzpostavlja nekaj tretjega, česar nobena od njiju sama ne bi mogla predvideti.

Vendar pa umetnici s projektom Olimpijada ne želita gledalcem vsiljevati nekega novega sistema ali jim pridigati, kako bi morali živeti. Bolj ju zanima trenutek, ko prepoznamo, da so določene predstave o uspehu, telesu, delu, pripadnosti in vrednosti že dolgo vpisane v nas. Zato se na koncu koncev projekt obrne proti svojemu izhodišču z odprtimi vprašanji: Kaj, če se prenehamo nenehno izboljševati? Kaj, če ne želimo več presegati svojih meja? Kaj, če poskusimo nekaj početi skupaj, ne da bi bilo treba določiti zmagovalca?

---

Nevena Aleksovski (1984) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji umetnosti v Novem Sadu in magistrirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Deluje na področju sodobne umetnosti in umetnostne pedagogike. Svoje dela redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini ter na mednarodnih umetnostnih sejmih. Živi in dela v Ljubljani.
nevenaaleksovski.com

Maja Babič Košir (1978) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Podiplomski študij kreativne ilustracije in tehnik vizualne komunikacije je zaključila na EINA University School of Design and Art v Barceloni. Svoje delo redno predstavlja na razstavah v Sloveniji in tujini ter na mednarodnih sejmih. Njena dela pa se nahajajo v različnih zasebnih in javnih zbirkah. Živi in dela v Ljubljani.
majababickosir.com