Ana Sluga je vizualna umetnica, ki deluje v glavnem kot slikarka, ustvarja pa tudi na področju videa in fotografije. Njeno slikarstvo se napaja iz tokov druge polovice 20. stoletja, predvsem poparta, kar izkazuje z značilno ploskovno formo, jasno obrisno risbo in večinoma čistimi barvami, poenostavljanjem in sintetiziranjem realnih oblik, približanimi izrezi, vključevanjem vzorcev in znakov ter uporabo pripomočkov splošne rabe, kot so spreji in za umetnico specifični soboslikarski valjčki. Popartistična forma ima subjektivno obarvano vsebinsko strukturo, saj umetnica v svojih delih raziskuje vprašanja, povezana z identiteto, osebno zgodovino, družinsko arheologijo, socialnimi razmerji in vsakdanjimi situacijami, skozi to subjektivno kukalo pa pogosto odpira vpogled v splošna družbena stanja in probleme. K obravnavanim vprašanjem običajno pristopi s humorjem in (samo)ironijo, zato njena dela kljub resni tematiki na splošno preveva sproščenost, živahnost in svetloba.

Na razstavi umetnica predstavlja svoje najnovejše slike, izbrana dela na papirju iz cikla Pasivni torzo in serijo grafik, ki je nastala v grafičnem ateljeju Hiše kulture. Gre za reprezentativna dela iz ciklusa, ki ga umetnica ustvarja v zadnjem času, od leta 2021 dalje. V teh delih zavzema osrednje mesto ženska figura. Postavljena je pred nevtralno ozadje, ki je monokromno ali prekrito z vzorci, narejenimi s soboslikarskimi valjčki. Odeta je v oblačila in obdana s predmeti v nelogičnih in časovno neskladnih sestavih, kar še dodatno poudarja naslikani kolaž, ki mestoma prekriva figuro. Njen obraz nikoli ni izrisan, zato pa komunicira s kretnjami in držo telesa. Očitno je ujeta sredi nekega opravila ali situacije, ki spričo vrzeli in nekonsistence v pripovedi ostaja nejasna.

V skladu z navedenim slike preveva vzdušje, kjer se reminiscence na neko nedoločno, nostalgično in domačno preteklost spletajo z referencami na urbano sodobnost, kar še dodatno pripomore k pomenski razvezanosti in razdrobljenosti podobe. Zato se pred nas postavlja kot uganka, nekakšen vizualni anagram, ki ga rešujemo tako, da ga prešijemo s svojimi asociacijami, spomini in izkušnjami. Vendar pa interpretacija, ki se izvije iz tega prepleta, nikoli ni enoznačna – kot pri anagramu je tudi tu možnih več kombinacij. Skozi proces sestavljanja različnih kombinacij se pred nami postopno izriše portret sodobne ženske, ki je vpeta v mrežo družbenih vlog in praks, saj sledi svojemu poklicu in ambicijam, se ukvarja z zanimanji in hobiji, ob tem pa je še vedno tudi gospodinja, žena, hči in mati. In ko nas hipoma prešine naslov razstave, nekje vmes zagledamo tudi portret prezaposlenega, odtujenega in vase zatopljenega sodobnika, ki za spletanje globljih medčloveških vezi, začenši s pogovorom, preprosto nima več časa.

---

Ana Sluga (1981) je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomirala in leta 2018 tudi magistrirala. Del magistrskega študija je opravila na Eesti Kunstiakadeemia (Estonian Akademy of Arts) v Talinu v Estoniji. Leta 2015 je prejela Priznanje pomembnih umetniških del Univerze v Ljubljani. Svoje delo je predstavila na mnogih samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji Equrna (2021), Galeriji Kresija (2021) in Galeriji Bažato (2024) v Ljubljani ter Gallery Jochen Hempel v Leipzigu (2024), in na številnih skupinskih predstavitvah, med katerimi so pri nas najpomembnejše Krize in novi začetki: umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (2019), Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji (2021) in Figuralika v Cukrarni (2023) v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.
anasluga.si │@anasluga_