Jaka Vatovec je vizualni umetnik mlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, videa, instalacij in publikacij. V svojem delu raziskuje različne marginalnosti v preseku družbenega in individualnega. Zanima ga področje družbenih konvencij, normativov, stereotipov in ritualov v povezavi s psihologijo posameznika, v tem okviru pa še posebej pojem duševnega zdravja in normalnosti, kjer raziskuje mejo med normalnim in abnormalnim ter s tem povezana občutja odtujenosti, anksioznosti, nihilizma ipd. Druga velika tema v njegovem delu je smrt kot prehod v neznano in naš odnos do tega, tako v materialni kot simbolni obliki, v tej povezavi pa tudi celotno področje paranormalnega v najširšem pomenu besede. V skladu s tem se pri snovanju svojih del pogosto poslužuje motivike iz bogate ikonografije grozljivk, kjer mrgoli lobanj, kosti, krst, sveč, pajkov, muh in nožev. Te motive v procesu ustvarjanja jemlje iz konteksta in jih v svojih delih povezuje v novo celoto, kjer mutirajo v nekaj drugega, saj se kljub enakemu videzu njihov pomen spremeni. Pomen se pogosto ustvarja tudi skozi razmerja med samimi deli, zato se njihova interpretacija spreminja v skladu s postavitvijo v galeriji.

Na razstavi z naslovom Skrivalnice umetnik predstavlja svoja najnovejša dela, v katerih se ukvarja s pojmom skrivanja / zakrivanja / prikrivanja. V razstavo nas vpelje z delom, kjer obrazstavno besedilo na določenih mestih prekrije, tako da spominja na tajne dokumente. Ob njem na eni strani razstavi sliko, ki nas postavlja pred neprediren črn zid, na drugi pa serijo risb, ki so se mu med skiciranjem narisale »same od sebe«. V osrednji prostor na razstavi postavi delo, pri katerem nas zaintrigira že ponjava, ki se običajno uporablja za prekrivanje, kot nosilec prazne urbane krajine – sprašujemo se, zakaj ni nikjer nikogar, in, kaj se bo zgodilo ali se je nemara že? Še globlje v neznano nas potegne triptih čudaških fotografij s še bolj čudaškim naslovom in ko v zadnjem prostoru obstojimo pred ogromno masko z grotesknim pridihom, vse skupaj deluje že skoraj zlovešče. Da je res tako, nam potrdi črna slika z besedo each (vsak), ki zveni kot prikrita grožnja, in medtem ko se nelagodno sprašujemo, kaj nas čaka, nam stenska risba kot zaključno delo razstave ponudi edini možen odgovor.

Kot pokaže ta hitri sprehod čez razstavo, umetnik s pazljivim odmerjanjem zagonetnosti in stopnjevanjem tesnobnosti stimulira domišljijo gledalca, da »dopolni« ali na novo »ustvari«, kar je pre(s)krito, ter to nabije s smislom in pomenom. Ob tem mu mimogrede ponudi uvid v to, kako daljnosežne posledice imajo lahko stvari, ki jih skrivamo sami pred sabo, drug pred drugim in v javnosti, tj. javne skrivnosti, ter posledično fantaziranje o tem, kaj se skriva zadaj, v osebnih (ločitve, umori, nasilje...) in družbenih odnosih (cenzure, blokade, nadzorovanje, represija...). Umetnika torej v osnovi ne zanima dejanje skrivanja ali skritost sama po sebi, pač pa, kaj se skozi pre(i)krivanja hkrati raz(od)kriva in kakšni so učinki tega procesa. Podobno, kot pri igri skrivalnic, kjer se je treba najprej skriti, da te lahko odkrijejo. In kjer zmaga tisti, ki ga odkrijejo nazadnje – ali sploh nikoli.

---

Jaka Vatovec (1989) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na več samostojnih razstavah, med drugim v Hiši kulture v Pivki (2014, 2020), Galeriji P74 (2017), Galeriji Alkatraz (2024) in Galeriji ŠKUC (2024) v Ljubljani, ter številnih skupinskih predstavitvah v Sloveniji in tujini. Izdal je tudi več umetniških publikacij. Živi in dela v Postojni.