Jurij Hartman je vizualni umetnik najmlajše generacije, ki ustvarja na področjih slikarstva, grafičnega oblikovanja, instalacije in multimedijske produkcije. V svoji umetniški praksi povezuje vsa ta področja in jih prepleta z zanimanjem za teoretska polja kulturne analize, medijske teorije in semiotike. Na splošno v svojih delih raziskuje medijsko posredovano podobo, strukturo njene vsebine in vlogo tehnologije ter različnih vmesnikov pri tem, ter učinke, ki jih ima na naše dojemanje in percepcijo.

Na razstavi v Hiši kulture umetnik ustvari potovanje skozi tri razstavne prostore, na katerem se gledalec sooči z različno posredovanimi medijskimi vsebinami in svojimi odzivi nanje. V prvi sobi umetnik razstavi izbrana dela iz serije 010058211020, ki prikazujejo tehnološko ozadje različnih vizualnih podob. V diptihih predstavlja digitalne vektorske in fotografske podobe ter njihove tehnološke kode v besedilni obliki, kjer se omeji zgolj na določen segment dela, ki ga pogojuje enoten format serije. V triptihih iz iste serije neskladje med podobo in tehnološko kompleksnostjo njenega ozadja predstavi na primeru filma oziroma videa. Za prikaz časovnosti tovrstne podobe vzame 5 minut in 8 sekund iz filma Dr. Strangelove (1964) oziroma 8 sekund video dokumentacije dela Six Books on 1968 (1969) umetnice Hanne Darboven, jih z optičnim branjem zamrzne in zloži v novo kompozicijo. Tako se izbrani del filma oziroma videa spremeni v statično podobo, pri čemer pa je njegova dinamika prek postopkov kadriranja in montaže ohranjena. V drugi sobi se gledalec sreča z video instalacijo, ki vključuje izmenično črno-belo animacijo na 4 ekranih in zvok, oboje skupaj pa mu ponuja sinestetično čutno izkušnjo medijsko posredovane vsebine. V zadnji sobi se sprehodi skozi 8 monolitnih stebrov, osvetljenih z močnimi reflektorji, ki ustvarjajo ostre sence. Ta postavitev, skupaj z zvokom, ki ga je slišati iz prejšnje sobe in sencami, ki se spreminjajo glede na njegovo gibanje, nadgradi čutno izkušnjo v haptično, telesno doživetje.

Pot skozi vse razstavne prostore gledalca popelje skozi različne načine interakcije z medijsko posredovano vsebino, pri čemer postaja njegova izkušnja vse bolj konkretna in stvarna, vsebina pa vse bolj abstraktna. Na tej poti gledalec torej "iz prve roke" spozna izmikajoče se, fluidno razmerje med vsebino in načinom, kako je posredovana, pri tem pa mimogrede dobi vpogled tudi v kompleksnost tehnologij v ozadju ter učinke, ki jih imajo na našo percepcijo in mišljenje – kar je v času, ko smo z vseh strani obdani z medijsko posredovanimi vsebinami in jih dojemamo kot preproste in samoumevne, vsekakor vredno nadaljnjega raziskovanja.

---

Jurij Hartman (2002) zaključuje študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na nekaj samostojnih razstavah, med drugim v Mali galeriji Banke Slovenije (2024) in Galeriji DobraVaga (2025), in več skupinskih predstavitvah doma in v tujini, med njimi na razstavi 25/7? It’s only natural v Galeriji Y v Ljubljani (2024) in Občutja v hiši mojega telesa v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani (2024). Živi in dela v Škofji Loki.
jurijhartman.com