Klemen Zupanc je slikar mlajše generacije, ki za izhodišče svojega ustvarjanja pogosto jemlje banalnosti vsakdana ter ustaljenih načinov bivanja in delovanja v sodobni družbi.

V okviru svoje razstave v Pivki umetnik predstavlja stalno zbirko priznanega muzeja za arheologijo jezerske favne Musée de Schalar, ki se osredotoča na življenje Škalarja, šaleške jezerske pošasti, katere obstoj je dolga leta veljal za ljudsko legendo.

Začetek muzeja sega v leto 1922, ko so pod gladino jezera v Šaleški dolini začeli opažati nenavadne obrise nečesa, kar je spominjalo na veliko žival. Vzpostavili so raziskovalno ustanovo, ki je zaposlila ugledne strokovnjake z različnih področij, ti pa so v nadaljnjih desetletjih sistematično beležili, analizirali in hranili najrazličnejše dokaze v zvezi z obstojem domnevne jezerske pošasti. Sčasoma se je muzej vse manj ukvarjal z dokazovanjem obstoja pošasti in vse bolj z njeno fiziognomijo in prehranjevalnimi navadami. Ugotovili so, da je Škalar v biološkem smislu svetovni unikum osteokambiarnega organizma, ki zaradi potreb rastoče fizionomije namesto eksoskeletona sporadično menja svoj endoskeleton, vsakokratna menjava pa zahteva ogromen vnos ogljika, ki ga mora organizem v kratkem času zaužiti za izdelavo novega. Pri tem je zanimivo, da se čas domnevne menjave endoskeletona in lokacija življenjskega habitata pošasti presenetljivo natančno ujemata s pojavom Šaleških jezer, kar namiguje na možnost, da je Škalar v šaleškem podzemlju zaužil tako veliko količino premoga, da je povzročil vdrtje površine in nastanek jezer. Na tej točki pa se je situacija za muzejske raziskovalce začela zapletati, saj jih je neizrečena, vendar povsem jasna posledica njihove teorije o karbonogenem prehranjevalnem ciklu osteokambiarov pahnila v nemilost pri socialističnih oblasteh, ki niso hotele priznati obstoja ogromne živali izven njihovega nadzora. Oblasti so razpustile strokovno ekipo in zaprle muzej za nadaljnjih nekaj desetletij. Šele z osamosvojitvijo se je politična krajina dovolj spremenila, da je bilo delovanje muzeja spet možno. Nova generacija strokovnjakov je na podlagi starejših spoznanj in lastnih raziskav objavila celostno teorijo prehranjevalnih ciklov jezerske pošasti. Dognali so, da si v življenju Škalarja izmenično sledijo karbonogeni in celulogeni prehranjevalni cikli, v katerih mora organizem zaužiti zadostne količine celuloze, da lahko poveča površino svoje luskaste povrhnjice ter jo prilagodi novi dimenziji telesa. Celulozo dobi iz različnih naravnih virov, najlažje pa jo najde v celuloznih izdelkih, kot so na primer papirnati bankovci. Tudi ta ugotovitev je, podobno kot pri prejšnji generaciji muzejskih strokovnjakov, naletela na močan političen odziv. Izkazalo se je, da obsežna finančna luknja, ki je nastala pri izgradnji šestega bloka TEŠ, s tem, ko se je naložba z začetnih 650 milijonov evrov povzpela na vrtoglavih 1.4 milijarde evrov, natančno sovpada z novim celulogenim prehranjevanim ciklom Škalarja, kar razvoj dogodkov v okviru zgodbe TEŠ6 postavlja v povsem novo luč.

Razstava predstavlja razvoj muzeja ter raznovrstno arheološko gradivo v zvezi obstojem, fiziognomijo ter prehranjevalnimi navadami te znamenite jezerske pošasti. Na odprtju razstave bo zbirko predstavil direktor muzeja Klemen Zupanc.

Gostovanje stalne zbirke Musée de Schalar sofinancirajo Ministrstvo za kulturo RS, Občina Pivka in Artiko – podjetje za digitalizacijo podob d.o.o

---

Klemen Zupanc (1989) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V času študija je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado (2013). Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Samostojno je razstavljal med drugim v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani (2013), Likovnem salonu Celje (2015) in Galeriji DDT v Trbovlju (2019). Med drugim se je udeležil skupinskih razstav Odtisi in vtisi, Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani (2012), Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015, Galerija Velenje (2015), Triglav po Triglavu, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2018). Njegova dela so uvrščena v več zbirk, med drugim v zbirko MG+MSUM, Ljubljana in zbirko Galerije Velenje. Živi in ustvarja v Ljubljani.