Slikarka Nina Čelhar se že vrsto let ukvarja s slikanjem sodobne bivalne arhitekture, v tem okviru pa jo zanimajo predvsem prostori, ki so narejeni po meri posameznika in hkrati v sozvočju z okoljem. Za njene slike je značilna izčiščena kompozicija, ki izbrani motiv predstavi v nekaj ključnih potezah, brez odvečnih podrobnosti in opisovanja, ter kolorit z omejeno barvno lestvico, ki poleg zelenih in peščenih odtenkov vključuje le še črno in belo. Bela barva ima v slikarstvu Nine Čelhar nasploh posebno mesto, saj jo uporablja zelo veliko in na različne načine – kot monokromno ozadje motiva, kot kopreno, ki ga čez in čez prekriva, kot meglico, ki redči njegovo telesnost ali kot svetlobo, ki prihaja iz njegove notranjosti. Zaradi vse te beline – ne glede na njeno specifično rabo – upodobljeni motivi delujejo dematerializirano, prosojno, kot bi se zataknili na pol poti med obstojem in neobstojem, zato se zdijo kot možnost, bolj ali manj uresničljiva, privid, želja, sen.

Tokratna razstava Nine Čelhar je v več pogledih nekaj posebnega. Ne le zato, ker umetnica na njej prvič predstavlja svoja dela na papirju, pač pa so ta dela tudi nekoliko drugačna od ostalih iz njenega opusa. V njih umetnica preusmerja pozornost z zunanje podobe arhitekture v njeno notranjost, se pravi, v bivalne prostore in na predmete, ki ga zapolnjujejo. Zanimajo jo povsem vsakdanje stvari, kot so miza, stol, obešalnik za oblačila, torba, papirji in pisala, ki jih prikazuje v bolj ali manj stilizirani obliki na čistem belem ozadju, kjer je mogoče zgolj intuitivno zaslutiti osnovne koordinate prostora, včasih pa niti tega ne. Ponekod so predmeti naključno razpršeni po vsej slikovni površini, drugod so povezani v logično celoto (npr. namizje), kjer pa je ta ali oni poniknil v belino. Nekateri so povsem jasno prepoznavni, drugi se nam prikazujejo po delih, tretji so zgolj barvna lisa nedoločnih oblik. Zaradi vsega tega delujejo, kot bi se zataknili med obstojem in neobstojem, podobno kot zunanje podobe arhitektur, vendar na bolj radikalen način – ne vidimo jih kot možnost, ki se bo postopoma uresničila, ali iluzijo, ki bo sčasoma zbledela, pač pa kot nekaj, kar hkrati je in ni. Nekaj vmes.

Ta dela so nastala v obdobju zadnjih dveh let in predstavljajo avtentičen odziv umetnice na pandemijo nove koronavirusne bolezni, ki prinaša nenehne (začasne) spremembe v naša življenja, s tem pa tudi negotovost in nepredvidljivost. V teh delih se odraža današnji svet »v kosih«, svet, ki je hkrati ruševina nečesa minulega in zasnutek nečesa prihodnjega, svet, ki išče uteho v prisotnem in smisel v odsotnem.

---

Nina Čelhar (1990) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2018 tudi magistrirala. V času študija je svoje znanje izpopolnjevala na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu v Nemčiji. Samostojno je razstavljala v vseh pomembnejših galerijah v Sloveniji in večkrat tudi v tujini, nazadnje v 12 Star Gallery v Londonu. Za svoje delo je prejela več nagrad, njene slike pa so vključene v več zbirk v Sloveniji in tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani.
ninacelhar.com