ZAGOR - Zin ali grafika ob razstavi

(2015–)




Grafike

Stalna zbirka nastaja kot stranski produkt projektov, ki potekajo v okviru ustvarjalnega programa galerije. Projekt ZAGOR - Zin ali grafika ob razstavi (2015–) je namenjen umetnicam in umetnikom, ki pripravijo v Hiši kulture osebno razstavo. Omogoča jim, da ustvarijo grafično delo ali umetniško publikacijo kot vizualni dokument razstave.




ZAGOR - Zin ali grafika ob razstavi

(2015–)




Publikacije

Stalna zbirka nastaja kot stranski produkt projektov, ki potekajo v okviru ustvarjalnega programa galerije. Projekt ZAGOR - Zin ali grafika ob razstavi (2015–) je namenjen umetnicam in umetnikom, ki pripravijo v Hiši kulture osebno razstavo. Omogoča jim, da ustvarijo grafično delo ali umetniško publikacijo kot vizualni dokument razstave.




PESMI V GRAFIKI  

(2022–2025)




Dragotin Kette (2023)



Matic Flajs
Marko K. Gavez
Andreja Kranjec
Nika Rupnik
PESMI V GRAFIKI (2022–2025) je večletni projekt, ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. Izvaja se enkrat letno v obliki delavnice, na kateri 4 izbrani umetniki in umetnice ustvarjajo grafična dela v povezavi z izbrano pesmijo določenega regionalnega pesnika ali pesnice. To so Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Maksa Samsa in Miroslav Vilhar. Izbranega pesnika/pesnico in njegovo/njeno delo jim predstavi pristojna institucija. Sledi praktični del delavnice, kjer v povezavi z izbrano pesmijo ustvarijo novo grafično delo. H grafiki pristopajo eksperimentalno, izven njenih osnovnih parametrov (odtis, reprodukcija), in avtorsko, kar pomeni, da odtise na različne načine spreminjajo v originale. Pri tem kot enega ključnih elementov uporabljajo tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo.



Druga izvedba projekta se osredotoča na poezijo Dragotina Ketteja. V uvodnem delu so si sodelujoči umetniki in umetnice ogledali Kettejevo spominsko sobo na gradu Prem, kjer so spoznali pesnikovo življenje in delo. Sledil je praktični del delavnice, kjer so ustvarjali grafike v tehniki sitotiska. Za izhodišče pri delu so izbrali Kettejevo pesem in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike v dveh vnaprej določenih barvah (zelena in rjava). Nato so grafiko odtisnili in tretjino natisnjenih izvodov spremenili v originale z risbo v poljubni tehniki (tuš, svinčnik ipd.).




PESMI V GRAFIKI  

(2022–2025)




Srečko Kosovel (2022)



Jovana Đukić
Miha Majes
Monika Plemen
Maša Pušnik
PESMI V GRAFIKI (2022–2025) je večletni projekt, ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. Izvaja se enkrat letno v obliki delavnice, na kateri 4 izbrani umetniki in umetnice ustvarjajo grafična dela v povezavi z izbrano pesmijo določenega regionalnega pesnika ali pesnice. To so Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Maksa Samsa in Miroslav Vilhar. Izbranega pesnika/pesnico in njegovo/njeno delo jim predstavi pristojna institucija. Sledi praktični del delavnice, kjer v povezavi z izbrano pesmijo ustvarijo novo grafično delo. H grafiki pristopajo eksperimentalno, izven njenih osnovnih parametrov (odtis, reprodukcija), in avtorsko, kar pomeni, da odtise na različne načine spreminjajo v originale. Pri tem kot enega ključnih elementov uporabljajo tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo.



Prva izvedba projekta se osredotoča na poezijo Srečka Kosovela. Umetniki in umetnice so se v sodelovanju s Kosovelovim domom Sežana in Ljudsko univerzo Sežana udeležili vodenega literarnega sprehoda V korak s Kosovelom, kjer so spoznali pesnikovo življenje in delo. Na praktičnem delu delavnice so zasnovali grafiko v tehniki dvobarvnega sitotiska (črna in rdeče-rjava) s sočasno uporabo tipografije. Nato so grafiko odtisnili in tretjino natisnjenih izvodov spremenili v originalno delo z intervencijami, kot so kolaž, vezenina, risba...

Izdelali so tudi spremno publikacijo, kjer so se poigravali s posameznimi verzi izbranih pesmi in motivom pesnikovih očal.




grafična serija



Sledakcija (2021) 



Mia Paller
Monika Plemen
Projekt Sledakcija je plod sodelovanja dveh galerij, Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani (MGLC) in Hiše kulture v Pivki (HKP). Galeriji povezuje podoben odnos do klasične grafične produkcije; obe imata v svojih prostorih grafični atelje, v katerem organizirata različne dejavnosti in dosežke predstavljata javnosti v obliki razstav. Tokrat sta povezali svoje produkcijske možnosti in zasnovali skupen projekt. Vsaka od njiju je k sodelovanju povabila umetnico mlajše generacije, ki sta skupaj zasnovali grafično mapo.

Naslov Sledakcija najprej izpostavi skupno izhodišče, ki sta si ga umetnici zastavili pri zasnovi mape, in sicer pojem sled. Sled kot dokaz, da je nekaj bilo ali da se je nekaj zgodilo, sled kot steza, kot posledica zoba časa, kot neposredni odtis, sled kot del procesa nastajanja grafike. Serija se torej poigrava s pojmom sledi v različnih pomenih besede, obenem pa umetnici v njej materializirata svoje lastno pojmovanje sledi. Prvi del naslova dopolnjuje pojem akcija. Tudi tu gre za dva vidika, na eni strani za osebno akcijo obeh umetnic, na drugi pa za njuno skupno delovanje. Po sili razmer sta umetnici namreč sodelovali na daljavo, pri tem pa je bil ključni akcijski moment pošiljanje matric po pošti. Na ta način sta oblikovali dve skupni grafični plošči.

Skupno je v seriji osem grafičnih listov, narejenih v šestih grafičnih tehnikah (sitotisk, lesorez, litografija, suha igla, akvatinta in vernis mou).




PIVKA
45°40′49.63″N
14°11′46.98″E

(2015–2021)




Zeleni odtis (2021)



Urška Alič
Mina Fina 
Mia Paller
Miha Perne 
Marko Šajn
Jaka Vatovec
PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) je večletni projekt, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, izvedene enkrat letno, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo sodelujoči spoznajo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi...), nanjo pa se veže tudi izbrana grafična tehnika. Dela, ki nastanejo na delavnici, se pravi grafična mapa in spremna publikacija, postanejo del stalne zbirke.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del, 7 umetniških publikacij in 1 knjiga.



Zeleni odtis (2021) je sedma in zadnja izvedba projekta. Osredotoča se na raziskovanje različnih možnosti zmanjševanja ogljičnega odtisa, s posebnim poudarkom na dobrodejnih učinkih gozda, ki ga je v okolici Pivške kotline veliko. Sodelujoči umetniki in umetnice so tematiko spoznali na vodenem obisku Gozdne hiše in Gozdne učne poti na Mašunu ter predavanju, ki so ga pripravile umetnostna kritičarka in sociologinja kulture Urška Jurman, vizualna umetnica Polonca Lovšin in filozofinja Mateja Kurir.

Na likovni ravni so tematiko obravnavali skozi tehniko sitotiska na les v izbrani zeleni barvi in naknadno intervencijo v odtis (vrezovanje, pirografija, risba, kolaž s furnirjem). Pri tem sitotisk, najbolj »industrijska« grafična tehnika, predstavlja ogljični odtis kot posledico tehnološkega razvoja človeške družbe, intervencija pa človekovo pomoč pri zmanjševanju tega odtisa. Nastalo je 6 grafik na les velikosti 40 x 50 cm, ki so odtisnjene v 6-ih izvodih, vsak izvod pa je z naknadno intervencijo spremenjen v original.

Spremna publikacija predstavlja skice nastalih del, pri čemer so odtisi predstavljeni na navadnem papirju, intervencije na paus papirju, oba skupaj pa predstavljata delo kot celoto.




grafična serija



33 ⅓ (2020) 



Riso Paradiso
Urška Alič
Mina Fina 
Nejc Korenič
Zoran Pungerčar
Marko Šajn 
Jure Šajn
Riso Paradiso je kolektiv šestih posameznikov, ki jih povezuje raziskovanje in ustvarjanje na področjih risografije, grafičnega oblikovanja, tiskarskih tehnik, vizualnih komunikacij, fotografije, ilustracije in založništva.

Serija grafik z naslovom 33 ⅓ je nastala v okviru umetniške rezidence kolektiva v Hiši kulture, ki je potekala od 12. do 18. januarja 2020. Člani kolektiva so ustvarili 6 grafik v barvnem sitotisku, ki jih povezuje skupna tema popularne glasbe. Navdih zanje so našli v zbirki vinilnih plošč sodelavca Hiše kulture Leona Zuodarja, v kateri so prepoznali duh časa svoje generacije. To pove tudi naslov serije 33 ⅓, ki označuje hitrost vrtenja plošče na gramofonu. Idejo so v nadaljevanju projekta še nadgradili in zasnovali umetniško publikacijo v tehniki risografije.




PIVKA
45°40′49.63″N
14°11′46.98″E

(2015–2021)




Krpanka ali cesarski praženec (2020)



Nevena Aleksovski
Maria Karnar-Lemeschewa
Oliver Pilič
Zoran Pungerčar
Marko Šajn
Helena Tahir
PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) je večletni projekt, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, izvedene enkrat letno, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo sodelujoči spoznajo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi...), nanjo pa se veže tudi izbrana grafična tehnika. Dela, ki nastanejo na delavnici, se pravi grafična mapa in spremna publikacija, postanejo del stalne zbirke.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del, 7 umetniških publikacij in 1 knjiga.



Krpanka ali cesarski praženec (2020) je šesta izvedba projekta, ki raziskuje ekvivalentno menjavo med delodajalci in delojemalci, lastniki produkcijskih sredstev in delavci. Sodelujoči umetniki in umetnice so temo preučili na primeru zgodbe o Martinu Krpanu, še posebej dela, ki ga je opravil za cesarja (uboj velikana Brdavsa) in njunih pogajanj glede produkcijskih sredstev (orožje), prevoza (konj) in primernega plačila (roka cesarjeve hčere, naturalije, služba dvornega norca ali dovolilnica za uvoz angleške soli). Nato so poiskali vzporednice med zgodbo in današnjim časom ter v tem okviru raziskali možnosti ekonomskega ravnovesja, enakosti in enakovrednosti v sodobni družbi.

Temo so na likovni ravni obravnavali skozi grafično tehniko lesoreza. Izdelali so grafično matrico iz lesene plošče in jo v dveh barvah (škrlatni in sivi) odtisnili na papir z uporabo tiskarske preše. Nastalo je 6 grafik velikosti 50 x 70 cm, ki so odtisnjene v 12-ih izvodih in zložene v grafične mape iz lepenke. Iz skic za grafike, ki so jih v črni barvi ročno odtisnili na papir s pomočjo barena, je nastala grafična knjiga kot spremna publikacija. Lesorez v projektu ponazarja proces blagovne produkcije, dve barvi razmerje delodajalec-delojemalec, dva postopka tiskanja strategije pritiska in pogajanj v procesu doseganja ekvivalentne menjave.




PIVKA
45°40′49.63″N
14°11′46.98″E

(2015–2021)




Za!Živa (2019)



Ivana Bajec
Maks Bricelj
Nejc Franetič – Deso
Evgen Čopi Gorišek
Neža Knez
Helena Tahir
PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) je večletni projekt, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, izvedene enkrat letno, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo sodelujoči spoznajo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi...), nanjo pa se veže tudi izbrana grafična tehnika. Dela, ki nastanejo na delavnici, se pravi grafična mapa in spremna publikacija, postanejo del stalne zbirke.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del, 7 umetniških publikacij in 1 knjiga.



Za!Živa (2019) je peta izvedba projekta, ki tematizira problem varovanja voda v okviru globalne problematike onesnaževanja planeta. Sodelujoče umetnice in umetniki so problem preučevali v lokalnem okolju, na kraškem svetu, ki je še posebej občutljiv za onesnaževanje, saj ima skromne samočistilne sposobnosti. Razmišljali so o strategijah varovanja vodnih virov in zmanjševanja porabe vode, ki jih lahko izvaja posameznik in tako prispeva k reševanju problema. V okviru spoznavanja problema so obiskali Čistilno napravo Živa podjetja Kovod Postojna, kjer so se seznanili s postopki biološkega čiščenja odpadnih voda.

Tematiko so na likovni ravni obravnavali skozi uporabo transparentnosti (prozornost vode) in rastriranja (poroznost kraškega sveta). Na tej osnovi so zasnovali dve grafični predlogi in ju palimsestno odtisnili v dveh različnih barvah (modra in bela) na podlago iz recikliranega papirja. Nastalo je 6 grafik v velikosti 70 x 50 cm, ki so odtisnjene v 12-ih izvodih in zložene v grafične mape iz lepenke.

Spremna publikacija vsebuje izbor najboljših risb in skic, ki so nastale v procesu snovanja grafik.




PIVKA
45°40′49.63″N
14°11′46.98″E

(2015–2021)




Samo (2018)



Boris Beja
Maks Bricelj
Nina Čelhar
Polonca Lovšin
Petra Matijevič
Jaka Vatovec
PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) je večletni projekt, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, izvedene enkrat letno, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo sodelujoči spoznajo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi...), nanjo pa se veže tudi izbrana grafična tehnika. Dela, ki nastanejo na delavnici, se pravi grafična mapa in spremna publikacija, postanejo del stalne zbirke.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del, 7 umetniških publikacij in 1 knjiga.



Samo (2018) je četrta izvedba projekta, ki se tematsko navezuje na pojme samooskrba, samogradnja in samouprava. V tem okviru so sodelujoče umetnice in umetniki raziskali neodvisne produkcijske, (infra)strukturne in organizacijske modele, ki predstavljajo alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Nekateri od teh modelov, ki smo jih v preteklosti že poznali, postajajo danes spet aktualni, hkrati pa se razvijajo novi, ki vključujejo sodobne vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd.

Sodelujoči umetniki in umetnice so tematiko preučili v povezavi s podjetjem Pivka perutninarstvo, ki je bilo v preteklosti osrednji lokalni zaposlovalec, prakticiralo je različne oblike zadružništva z okoliškimi prebivalci, gradilo je stanovanja, vplivalo na način prehranjevanja, preživljanje prostega časa ipd. Pripravili so 12 grafičnih predlog. Vsaka od njih je odtisnjena v tehniki sitotiska na kartonsko embalažo podjetja Pivka perutninarstvo v 12-ih izvodih. Grafike so zložene v grafično mapo, prav tako narejeno iz kartonske embalaže podjetja.

Spremna publikacija vsebuje kopije grafik na navadnem papirju in kopije podob iz strokovnih revij, najdenih na zapuščenem nekdanjem sedežu podjetja, na paus papirju.




PIVKA
45°40′49.63″N
14°11′46.98″E

(2015–2021)




Malo mesto
– velika galerija (2017) 



Nevena Aleksovski
Miha Perne

Ivana Bajec
Simon Kocjančič

Sonja Vulpes
Rone84
PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) je večletni projekt, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, izvedene enkrat letno, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo sodelujoči spoznajo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi...), nanjo pa se veže tudi izbrana grafična tehnika. Dela, ki nastanejo na delavnici, se pravi grafična mapa in spremna publikacija, postanejo del stalne zbirke.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del, 7 umetniških publikacij in 1 knjiga.



Malo mesto – velika galerija (2017) je tretja izvedba projekta, ki tematizira razmerja, tako na družbeni kot osebni ravni. Osnova za tematiko je razmerje med galerijo v Hiši kulture, ki je osrednja sodobne umetnosti v regiji, in mestom Pivka, ki se s svojimi 2000 prebivalci uvršča med mala slovenska mesta. Iz tega razmerja izhaja kompleksna pahljača družbenih odnosov, kot so denimo odnos med občino in društvom, ki vodi galerijo, med zaposlenimi uradniki in samozaposlenimi sodelavci galerije, med lokalno publiko in gostujočimi umetniki itd. Namen projekta je raziskati, kako se v teh odnosih prepletajo, dopolnjujejo ali izključujejo značilnosti obeh svetov, in na tej osnovi razmisliti o vlogi, poslanstvu in sprejetosti sodobne umetnosti v slovenski družbi.

V skladu s temo projekta so umetniki ustvarjali v dvojicah, kar zahteva vzpostavitev nekega osebnega razmerja, in v tehniki linoreza, saj linolej – kot ena najbolj razširjenih talnih oblog v javnih stavbah – predstavlja simbolično »podlago« odnosov v družbenem življenju. Vsaka od dvojic je ustvarila dve skupni deli. Nastalo je 6 linorezov, ki so odtisnjeni na papir v 12-ih izvodih in zloženi v grafične mape iz lepenke.

V spremni publikaciji so predstavljene vse nastale gafike, natisnjene v tehniki risografije.




PIVKA
45°40′49.63″N
14°11′46.98″E

(2015–2021)




Vojna in mi(r) (2016)




Vesna Bukovec 
Neža Jurman
Simon Kocjančič
Erik Mavrič
Nika Rupnik
Leon Zuodar
PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) je večletni projekt, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, izvedene enkrat letno, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo sodelujoči spoznajo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi...), nanjo pa se veže tudi izbrana grafična tehnika. Dela, ki nastanejo na delavnici, se pravi grafična mapa in spremna publikacija, postanejo del stalne zbirke.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del, 7 umetniških publikacij in 1 knjiga.



Vojna in mi(r) (2016) je druga izvedba projekta in se idejno navezuje na Tolstojev roman Vojna in mir, ki govori o ruski družbi v času Napoleonovih vojn. Podobno se projekt Vojna in mi(r) ukvarja z globalnim problemom vojn in njihovim vplivom na družbeno življenje v Sloveniji. Časovni okvir projekta je določen z vplivom vojn na generacijo 1975–1995. Ta vpliv se skozi življenja staršev in starih staršev pripadnikov generacije začne z II. svetovno vojno in sega prek hladne vojne in vojn, ki so sledile razpadu Jugoslavije, do danes, ko so posledice številnih lokalnih vojn globalizirane. Glavna tema projekta je kritičen pogled na vpliv vseh teh vojn na družbeno življenje pri nas, s stališča – kot v Tolstojevem romanu – nasprotovanja vojni in propagiranja miru.

Sodelujoči umetniki in umetnice so tematiko spoznavali skozi obisk Parka vojaške zgodovine v Pivki. Dela so zasnovali v tehniki lesoreza, saj kot najbolj osnovna, dostopna in tudi fizično zahtevna grafična tehnika metaforično predstavlja vojno stanje, kjer so vsi družbeni odnosi zreducirani na preživetje. Nastalo je 9 lesorezov, ki so odtisnjeni na papir v 12 izvodih in zloženi v grafične mape.

Spremna publikacija vsebuje kopije nastalih grafik, s platnico v tehniki risografije.




PIVKA
45°40′49.63″N
14°11′46.98″E

(2015–2021)




Sitotica (2015)



Mina Fina
Neža Jurman
Tanja Milharčič
Miha Perne
Zoran Pungerčar
Leon Zuodar
PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) je večletni projekt, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, izvedene enkrat letno, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo sodelujoči spoznajo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi...), nanjo pa se veže tudi izbrana grafična tehnika. Dela, ki nastanejo na delavnici, se pravi grafična mapa in spremna publikacija, postanejo del stalne zbirke.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del, 7 umetniških publikacij in 1 knjiga.



Sitotica (2015) je prva izvedba projekta, ki tematizira roparski odnos do narave in družbe, kot posledico globalne kapitalistične ureditve sveta, v lokalnem okolju. V tem okviru sooča primera dveh lokalnih praks, pozitivne, to je ureditev Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer, in negativne, to je stečaj nekdaj uspešnega podjetja za predelavo lesa Javor Pivka. Skozi to opcijo odpira splošna vprašanja, kot so onesnaževanje narave, izginjanje vrst, razgradnja lokalne gospodarske strukture ter posledice tega v vsakdanjem življenju ljudi, kritika kapitalizma, možnosti drugačne družbene ureditve itd.

Sodelujoči umetniki in umetnice so tematiko spoznali na obisku Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer v Pivki. Ustvarjali so grafična dela v tehniki sitotiska na les, kjer grafika kot takšna metaforično predstavlja odtise našega bivanja na planetu in sitotisk kot najbolj mehanska, reprodukcijska grafična tehnika industrijsko proizvodnjo. Les kot nosilec povezuje številne podteme projekta, bogastvo narave, izkoriščanje narave, podjetje Javor, vzpostavitev lesne industrije v Sloveniji ipd. Nastalo je 17 grafičnih predlog. Vsaka od njih je odtisnjena v tehniki sitotiska na les (5 izvodov) in na papir (13-15 izvodov). Dela na papirju so zbrana v grafičnih mapah (15 izvodov).

Spremna publikacija v obliki zina vsebuje kopije nastalih grafik na paus papirju.


Razstavni program

Klara Sax

osebna razstava

5. – 26.4.2024


Ustvarjalni program

Pesmi v grafiki / Maksa Samsa

grafična delavnica in razstava

3. – 7. 6. 2024





Društvo Hiša kulture v Pivki
Snežniška cesta 2
6257 Pivka
Odprto v času trajanja razstav:

torek–četrtek 10.00—14.00
petek 14.00–18.00
sobota 9.00–13.00




Program Hiše kulture v Pivki podpirajo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Občina Pivka in vsi, ki ji namenijo del dohodnine ali donacijo v poljubnem znesku.