Uroš Weinberger je v slovenskem umetnostnem prostoru in širše že dobro uveljavljen vizualni umetnik, ki ustvarja v glavnem na področju figuralnega slikarstva, predvsem slike, risbe in murale, občasno pa tudi instalacije.

Njegova dela vselej nastajajo kot odziv na aktualno družbeno dogajanje, pri čemer ga še posebej zanima razmerje med realnostjo in fikcijo. V tem okviru raziskuje takšne ali drugačne konstrukcije realnosti v povezavi z različnimi ideologijami, političnimi ali ekonomskimi interesi ter znanstvenimi in tehnološkimi dosežki. To raziskovanje ga je v zadnjem času, ko vsakdanje življenje poteka vse bolj v računalniškem okolju in na medmrežju, pripeljalo do ustvarjanja virtualnih svetov, kjer med realnostjo in fikcijo ni več trdnih meja, razlikovanje med enim in drugim pa povsem poljubno.

Proces nastajanja Weinbergerjevih slik je že vrsto let enak. Umetnik se pri ustvarjanju svojih del večinoma poslužuje že obstoječih podob, ki izvirajo iz sodobnih komunikacijskih medijev, kot so različne publikacije (časopisi, revije), televizija in internet, ali iz strokovne in umetniške literature ter filma. Podobe jemlje iz njihovih prvotnih kontekstov in jih sestavlja v nove celote (digitalni kolaž), ki jih nato prenese na platna srednjih ali večjih formatov. Pri tem se poslužuje različnih slikarskih postopkov, ki jih večkrat uporabi tudi na istem platnu. V starejših delih (2008–2013) je pogosto združeval megličaste barvne ploskve v ozadju z risbo figur v ospredju, okrog leta 2015 pa se začne eno in drugo postopoma drobiti, dokler se v najnovejših delih (2018–2022) ne razprši v povsem »pikseliziran« svet – tu so figure bolj ali manj zabrisane silhuete, postavljene v prostor iz megličastih barvnih pik in črtic, ki se ponekod sestavijo v prepoznavne elemente krajine, kot so stanovanjski bloki ali drevesa, drugod v fantastične mrežaste strukture ali vesoljska plovila. V tem svetu ni povsem jasno, kje in kdaj figure prehajajo v prostor (in obratno), saj vse prežema enaka fluidna materija in nestvarna, žareča svetloba, ki spominja na sij z računalniškega ekrana, zato ga bolj kot s stvarnostjo povezujemo z virtualnim.

Tokratna razstava v ospredje postavlja virtualno, kar naznanja že naslov Metaverse. (Kot navaja Wikipedia, je izraz sestavljenka iz predpone meta in besede universe ter označuje omrežje 3D virtualnih svetov, osredotočenih na socialno povezavo.) Na njej Weinberger predstavlja dela, v katerih le še tu in tam najdemo podobo iz stvarnega življenja; prostore z nenavadnim rastjem, zgoščenim ozračjem in žarečo svetlobo naseljujejo figure v skafandrih, ki jim ne vidimo obraza, zaposlene z opravki, ki jim ne vemo namena. So to ljudje v daljni prihodnosti? Ali v oddaljenih prostorih? So to nemara avatarji, ki nas zastopajo v virtualnih svetovih? In če so, je njihov virtualni svet naša potencialna ali zgolj navidezna resničnost?

Program Hiše kulture v Pivki sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka. Projekte Uroša Weinbergerja sofinancira Mestna občina Novo mesto.

---

Uroš Weinberger (1975) je diplomiral in magistriral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjeval na akademiji v Sofiji, Bolgarija in na umetniških rezidencah v Berlinu ter Freisingu v Nemčiji. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim študentsko Prešernovo nagrado (2001) in priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani (2018). Živi in dela kot samostojni vizualni umetnik v Ljubljani.
http://urosweinberger.com/